Klarinet se med pihali odlikuje, ne samo zaradi lepega zvoka, temveč tudi zaradi velikega tonskega obsega. Učenci lahko že v glasbeni šoli igrajo od malega d do g3, kar ga v tem pogledu z dobrimi tremi oktavami uvršča v najobsežnejši pihalni inštrument. Med pihali je tudi edini, ki prepihuje v intervalu duodecima. Inštrumenti, flavta, oboa, fagot in saksofon pa tudi kljunasta flavta, vsi prepihujejo v oktavi.
Klarinet predstavlja temelj inštrumentalne postavitve v pihalnih orkestrih.

Modeli klarineta za začetnike imajo trup izdelan iz plastike, kakovostni profesionalni inštrumenti pa iz trdnega afriškega lesa ebenovine. Na ustniku je z objemko pritrjen enojni trstni jeziček. Ob pihanju v ustnik jeziček zavibrira in nastane ton.

Klarinet je znan po izredni mnogostranosti uporabe. Poleg tega, da je sestavni član pihalnih in simfoničnih orkestrov, je uporaben tudi v drugih zvrsteh glasbe, kot so zabavna, jazz, ljudska in narodno zabavna glasba.

Oddelek
Pihala, trobila in tolkala

Vrsta programa
Za otroke

Starost
9 - 11 let, lahko tudi od 8 let

Trajanje programa
6 + 2 leti

Vpis
Opravlja se preizkus nadarjenosti, 3. teden meseca maja za prihodnje šolsko leto.

V Sloveniji delujeta dva profesionalna pihalna orkestra in veliko ljubiteljskih pihalnih orkestrov ter zasedb.
Slovenci si klarinet radi lastimo kot enega od inštrumentov nacionalne identitete, ki poleg pevskih zasedb predstavljajo temelj slovenske ljubiteljske kulture.
Na naši glasbeni šoli se učenci učijo igranja na Bb klarinet. To pa ni edina vrsta klarineta. Poleg njega obstaja še cela množica različkov, od katerih se eni uporabljajo bolj, drugi manj ali skoraj nikoli. Ostale vrste klarinetov so: basovski klarinet, altovski klarinet, kontra-altovski klarinet, basetni klarinet, basetni rog in kontrabasovski klarinet.
V evropskem svetu obstaja več načinov igranja na klarinet, od katerih sta prevladujoča francoski Boehmov sistem, ki ga uporabljamo v Sloveniji, in nemški sistem Oehler, ki ga uporabljajo v Avstriji in Nemčiji.

Zgodovina klarineta

Klarinet je nastal v obdobju poznega baroka. Razvil se je iz starejšega ljudskega inštrumenta, imenovanega chalumeau, njegov izum okoli leta 1700 pa pripisujemo nemškemu izdelovalcu inštrumentov Johannu Christophu Dennerju iz Nürnberga. Ta je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za nižje tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuščeno vlogo visoke trobente (t,i. clarino), je od nje prevzel ime.

Svoja prva dela klarinetisti dolgujejo skladateljem tega obdobja, kot so Antonio Vivaldi (1716), Georg Philipp Telemann (1717) in Johann Melchior Molter, ki ga danes poznamo kot avtorja prvih samostojnih koncertov za klarinet, napisal pa jih je kar šest (ok. 1740).

Leta 1843 je bil klarinet še dodatno izboljšan, ko je prevzel Böhmov sistem zaklopk. V orkester sta ga uvedla Jean-Philippe Rameau v Franciji in Johann Stamitz v Nemčiji.

Priporočljiva starost

Za začetek učenja klarineta priporočamo starost od 9 do 11 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se starostna meja lahko zniža na 8 let. Če ima otrok premajhen razpon rok in prstov, mu svetujemo pouk kljunaste flavte za eno leto. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis. Vse to s pridom uporabimo in nadgradimo pri nadaljnjem pouku klarineta.

Predmetnik

 
Nižja stopnja
Višja stopnja
Predmeti
1
2
3
4
5
6
7
8
Klarinet
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Orkester
Komorna igra

Trajanje programa

Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.

Učenje klarineta traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.

Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.

Namen in cilji poučevanja

Ob koncu šolanja učenci pridobijo dovolj ustreznega znanja in izkušenj, da lahko nadaljujejo s samostojnim igranjem in sodelovanjem v komornih zasedbah ljubiteljske narave.

Namen in cilji poučevanja so:

  • spodbujanje interesa za klarinet in igranja nanj,
  • spodbujanje ustvarjalnosti in delovnih navad,
  • odkrivanje glasbenih vrednot,
  • razvoj glasbenih veščine, kot so: melodični, ritmični in harmonični posluh,
  • razvoj izvajalskih spretnosti, koordinacije rok, jezika in sape,
  • spoznavanje pravilnega dihanja in doživljanja ritma v glasbi,
  • utrjevanje koncentracije in igranja na pamet,
  • izoblikovanje in krepitev samopodobe ob nastopih ali tekmovanjih,
  • analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu,
  • razvoj kritične presoje obravnavane literature glede ravni umetniške kakovosti,
  • predstavitev možnosti vključevanja v ljubiteljske pihalne in simfonične orkestre ter druge zasedbe v širšem okolju.

Materialni stroški šolanja

Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.

Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok

Izposoja inštrumenta

Šola učencem začetnikom omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta. Učitelji tudi svetujejo, kakšne potrebščine so potrebne za učenje (ustnik, trsteni jezički).

Prispevek za izposojo inštrumenta na leto: 120,00 eur
Prispevek se poravna v dveh obrokih, in sicer v mesecu novembru in marcu.