Program - Kljunasta flavta | Glasbena in baletna šola (GBŠ)

Kljunasta flavta je glasbeni inštrument iz družine flavt. Ime kljunasta je dobila po obliki ustnika. Ima pa tudi druga imena, npr. blokflavta, po lesenem bloku, ki je vstavljen v konico ustnika, ali vzdolžna flavta, glede na lego igranja. Glasbenik, ki igra kljunasto flavto, se imenuje flavtist.

Zvok kljunaste flavte je zadržan, nežen in tih.

Nanjo igramo tako, da pihamo v odprtino ustnika, ki ga objamemo z usti. Zrak teče skozi zračni kanal do roba na reži, kjer se razdeli. Del zraka gre navzven, preostali del pa v cev inštrumenta, pri čemer nastanejo zračni vrtinci, ki ustvarijo zračni steber. Višino tona uravnavamo s pokrivanjem, oziroma odkrivanjem luknjic. S tem zračni steber krajšamo ali podaljšujemo. Čim daljši je, tem nižji je ton. Dinamika zelo vpliva na intonacijo, zato pravilno višino tona skušamo uravnavati z dodatnimi pomožnimi prijemi.

Oddelek
Pihala, trobila in tolkala

Vrsta programa
Za otroke

Starost
7 - 9 let, lahko tudi od 6 let

Trajanje programa
6 + 2 leti

Vpis
Opravlja se preizkus nadarjenosti, 3. teden meseca maja za prihodnje šolsko leto.

Družino kljunastih flavt sestavljajo sopranino, sopran, alt, tenor, bas in veliki bas – razlikujejo se po velikosti in s tem po tonskem obsegu. Večji kot je inštrument, nižje zveni.

Kljunaste flavte so izdelane iz različnih vrst lesa, od najmehkejšega javorja in hruške do trših vrst, kot so pušpan, palisander, oljka in ebenovina.

Na naši šoli v prvih treh razredih učenci igrajo sopransko kljunasto flavto z baročnimi prijemi. V četrtem ali petem razredu nadaljujemo z altovsko, kasneje pa lahko učenje nadgradijo tudi s tenorjem in basom, predvsem pri igranju v ansamblu. Ker je bila kljunasta flavta najbolj popularna v renesansi in baroku, izvajamo pretežno staro glasbo ob spremljavi čembala. Učimo pa se tudi modernih tehnik izvajanja sodobne glasbe.

Zgodovina kljunaste flavte

Kljunasta flavta se je razvila iz piščali, ki je verjetno eden izmed prvih človekovih inštrumentov. Arheološke najdbe pričajo o tem, da je obstajala že v kameni dobi.

V pravi glasbeni inštrument se je kljunasta flavta začela razvijati v srednjem veku. V Evropi naj bi se pojavila v 11. stoletju v Franciji. Zaradi svojega nežnega zvena (italijanski izraz za kljunasto flavto je »flauto dolce«), je ostala do poznega baroka eden najbolj priljubljenih inštrumentov, tako v profesionalni rabi na dvoru kot tudi ljubiteljski inštrument med meščani.

Za igranje v komornih ansamblih je v obdobju renesanse nastala cela družina kljunastih flavt v osmih različnih velikostih, od sopranina do velikega basa. Kot solistični inštrument z večjim obsegom in polnim, svetlim tonom se je kljunasta flavta razvila v baroku. V drugi polovici 18. stoletja, v obdobju klasicizma, pa jo je izpodrinila prečna flavta.

Ponovni razcvet je kljunasta flavta doživela v 20. stoletju z renesanso stare glasbe. Iz ohranjenih originalnih inštrumentov so nastajale kvalitetne kopije in številne kompozicije, ki so odpirale nove dimenzije igranja na to glasbilo. Vrsta odličnih virtuozov in pedagogov je raven tega inštrumenta dvignila na morda nikoli prej sluteno visoko stopnjo.

Priporočljiva starost

Za začetek učenja kljunaste flavte priporočamo starost od 7 do 9 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se ta starostna meja lahko zniža na 6 let. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis.

Predmetnik

Nižja stopnja

Višja stopnja

Predmeti

Klavir

Nauk o glasbi

Solfeggio

Pevski zbor

Orkester

Komorna igra

Trajanje programa

Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.

Učenje kljunaste flavte traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje, učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.

Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.