V družino oboi spadajo še angleški rog, uglašen v f, oboa d'amore, uglašena v a, in hekelfon, ki je basovska oboa.
Oboa je nepogrešljivo glasbilo v simfoničnih in pihalnih orkestrih. Njen zvok je zelo prepoznaven. Ima precej velik tonski obseg. Z današnjimi inštrumenti lahko nanje igramo od tona mali b do a3. S prilagojenimi prijemi lahko dosežejo še višji ton po zmožnostih in spretnostih glasbenika.
Največ repertoarja za oboo najdemo v klasični glasbi, kjer lahko nastopa solistično ali kot zelo izpostavljen orkestrski inštrument. Pogosto oboa zazveni v filmski glasbi, kjer največkrat obarva čustvene in nekoliko bolj melanholične prizore, npr. v filmu Boter - ljubezenska tema ali filmu Misijon - Gabrielova oboa.
Zgodovina oboe
Predniki oboe so bili inštrumenti, zasnovani na principu dvojnega jezička. Ti so že pri starih Grkih in Rimljanih veljali za najpomembnejše pihalne inštrumente (npr. avlos, tibia).
V Evropi se je prednik oboe imenoval šalmaj. Pojavil se je okrog leta 1200 in tekom stoletij je izpopolnjeval svojo podobo. Zaradi zelo močnega zvoka so ga do 17. stoletja uporabljali predvsem za igranje na prostem ob obredih in procesijah. V sredini 17. stoletja pa sta francoska dvorna glasbenika Jacques Hotteterre in Michel Philidor razvila oboo v današnjem pomenu. To je bil prvi primer oboe, ki je bil sestavljen iz treh delov. V primerjavi z današnjo moderno oboo je takrat zvenela mehkeje in ni imela dobro razvitega tona. Mehanizem je bil še zelo poenostavljen, tonski obseg pa je bil od c1 do d3. Oboa je postala orkestrsko in solistično glasbilo, ki je običajno nastopala ob spremljavi godal v notranjih prostorih.
Današnjo obliko moderne oboe je v letu 1860 prva izdelala francoska družina Triebert. Oboist, oče Gillaume, je razvil oboo z desetimi tipkami, njegov sin Frederic, prav tako oboist, pa je njegov model izpopolnil do današnjega modela – t.i. model konservatorij. Model se je postopoma uveljavil po vsem svetu.
Eden prvih izdelovalcev teh oboi je bil Francois Lorée, ki je v Parizu ustanovil podjetje Lorée. Še danes podjetje nadaljuje tradicijo družine Triebert in je eden največjih izdelovalcev oboi na svetu.
Kot zanimivost lahko omenimo, da je najzgodnejši koncert za oboo nastal v začetku 18. stoletja. Napisal ga je skladatelj Alessandro Marcello. Še danes gre za eno največkrat izvajanih in bolj priljubljenih del. Bolj znana koncerta sta še koncerta za oboo Wolfganga Amadeusa Mozarta in Richarda Straussa, ki se danes izvajata na vseh avdicijah za orkestre.
Priporočljiva starost
Za začetek učenja oboe poročamo starost od 9 do 11 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se starostna meja lahko zniža na 8 let. Če ima otrok premajhen razpon rok in prstov, mu svetujemo pouk kljunaste flavte za eno leto. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis. Vse to s pridom uporabimo in nadgradimo pri nadaljnjem pouku oboe.
Predmetnik
Trajanje programa
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje oboe traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.
Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.
Namen in cilji poučevanja
Pri pouku klavirja je v ospredju utrjevanje koncentracije in krepitev glasbenega spomina.
Namen in cilji poučevanja so:
- spoznavanje inštrumenta in tehnik igranja,
- razvoj izvajalskih spretnosti, koordinacije rok, jezika in dihanja,
- naučiti se oblikovati ton in zanj skrbeti,
- spoznavanje pravilnega dihanja in doživljanja ritma v glasbi,
- spoznavanje literature za oboo in zgodovinskega razvoja inštrumenta,
- utrjevanje koncentracije pri javnem nastopanju,
- spodbujanje ljubezni do glasbe, tako do izvajanja, kot do poslušanja,
- spodbujanje obiskovanja koncertov,
- razvoj kritične presoje obravnavane literature glede ravni umetniške kakovosti,
- izoblikovanje in krepitev samopodobe ob nastopih ali tekmovanjih,
- spodbujanje socialne interakcije in empatije,
- vključevanje v različne oblike in skupine skupnega muziciranja.
Materialni stroški šolanja
Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.
Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok
Izposoja inštrumenta
Šola učencem omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta. Učitelji tudi svetujejo, kakšne potrebščine so potrebne za učenje (ustnik, trsteni jezički).
Prispevek za izposojo inštrumenta na leto: 120,00 eur
Prispevek se poravna v dveh obrokih, in sicer v mesecu novembru in marcu.
