Po načinu proizvajanju zvoka se orgle uvrščajo med aerofone. Zvok orgel nastaja z nihanjem zraka v lesenih ali kovinskih ceveh, ki jih imenujemo orgelske piščali. Zrak dobivajo iz mehov, posebne mehanične naprave pa povezujejo piščali in klaviaturo.

Poimenovanje inštrumenta izvira iz grške besede όργανον – organon, kar pomeni inštrument, orodje.
Orgle imajo lahko več manualov in pedal. Na manuale igramo z rokami, na pedal pa z nogami, za kar imamo posebne orgelske čevlje. Zvok orgel spreminjamo z registri. Glasbenika, ki igra na orgle, imenujemo organist.

Oddelek
Harmonika in orgle

Vrsta programa
Za otroke in najstnike

Starost
11 - 18 let

Trajanje programa
2 + 2 leti

Vpis
Opravlja se preizkus nadarjenosti, 3. teden meseca maja za prihodnje šolsko leto.

Orgle ločimo glede na velikost in po načinu gradnje. Poznamo mehanske, pnevmatske in elektronske. Ko govorimo o velikosti orgel, imamo v mislih število registrov, manualov in piščali. Manjše orgle imajo običajno do 5 registrov ter le en manual. Večje orgle v katedralah in koncertnih dvoranah pa imajo 5 ali več manualov.
Zaradi svoje mogočnosti je že Wolfgang Amadeus Mozart to glasbilo poimenoval »kraljica instrumentov«.

Orgle lahko postavimo v različne vloge, ki prehajajo od solistične in komorne igre do general basa in podpore pri petju. Več kot dva tisoč let star pihalni inštrument s tipkami, kot so orgle, ponuja sedemstoletno zakladnico orgelske literature.

Poučevanje igranja orgel na našem konservatoriju poteka od leta 2009, ko so v novo zgrajeni šoli na Ižanski cesti svoj prostor dobile nove mehanske orgle. Dvomanualne mehanske orgle s 17 registri je izdelalo Orglarstvo Močnik. Idealne so tako za pouk kot tudi za vadenje.

Učenci v času šolanja pridobivajo izkušnje igranja tudi na velikih orglah. Ob tem doživijo posebnost igranja in unikatnost inštrumenta. Nastopi so potekajo na lokacijah izven šole, v različnih cerkvah v Ljubljani in okolici. S tem učenci spoznajo še bogato slovensko orgelsko in kulturno dediščino.

Zgodovina orgel

Za prvega iznajditelja orgel velja Ktesibios, starogrški izumitelj in matematik iz Aleksandrije, ki je instrument poimenoval hidravlične orgle (Hydraulus). Vpihovanje zraka v mehove je delovalo na vodni pogon. Kasneje so orgle od Grkov prevzeli Rimljani, ki so jih gradili v zelo velikih dimenzijah. Po nekih starih zapisih je bilo zvok orgel možno slišati celo 60 milj daleč. Izvajalec si je moral zamašiti ušesa, da si ni poškodoval sluha. Uporabljali so jih na odprtem, v arenah ob tekmah in gladiatorskih igrah. V palačah pa so imeli manjše hišne orgle za spremljavo ob druženjih in plesu.

Orgle so bile dolgo samo posvetno glasbilo. Tekom stoletij se je njihova zgradba in uporaba precej spreminjala. Od 15. stoletja dalje so splošno priznani cerkveni instrument in se navadno nahajajo v cerkvah, danes pa vse pogosteje tudi v koncertnih dvoranah. Svoj vrhunec so nedvomno dosegle v času baroka. Z razširjenostjo so se začele kazati razlike med orglami ene ali druge dežele. Tako je nastalo troje še danes najbolj značilnih orgel – nemške, francoske in italijanske, med katerimi ločimo še več podzvrsti: severnonemške, nizozemske, angleške in španske orgle.

Priporočljiva starost

Za začetek učenja orgel priporočamo starost od 11 do 18 let.

Predmetnik

 
Nižja stopnja
Višja stopnja
Predmeti
1
2
3
4
5
6
7
8
Orgle
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Komorna igra

Trajanje programa

Učni program se izvaja po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč glasbena obdobja skozi zgodovinski razvoj orgel in literature.

Učenje orgel traja 4 leta, in sicer 2 leti na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 2. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre ter pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.

Namen in cilji poučevanja

Učenci pri pouku orgel razvijajo analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu.

Namen in cilji poučevanja so:

  • oblikovanje interesa za spoznavanje orgel in igranje nanje,
  • razvoj izvajalskih spretnosti in koordinacije gibanja,
  • spodbujanje ustvarjalnosti in delovnih navad,
  • razvoj kognitivnih in fizičnih sposobnosti,
  • učenje dihanja z glasbo in doživljanja ritma,
  • spoznavanje doslednosti pri delu,
  • predstavitev osnovnih znanj iz organologije,
  • osvetlitev pomena orgel in literature v toku zgodovine,
  • utrjevanje koncentracije in glasbenega spomina pri javnem nastopanju,
  • spodbujanje javnega nastopanja, socialne interakcije in empatije,
  • predstavitev različnih možnosti skupinskega muziciranja.

Materialni stroški šolanja

Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.

Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok

Izposoja inštrumenta

Izposoja orgel na šoli ni možna, pač pa šola učencem omogoča vadenje na šolskem inštrumentu, in sicer v prostorih Konservatorija na Ižanski 12. O tem se učenci posvetujejo in dogovorijo s pedagogom na začetku šolskega leta.