Saksofon je pihalni inštrument, ki je ime dobil po belgijskem izdelovalcu glasbil Adolphu Saxu kot Saxo – phone, kar pomeni Saxov zven.
V Ljubljani je leta 2006 potekal 14. Svetovni kongres saksofonistov, ki se ga je udeležilo skoraj 800 profesionalnih glasbenikov saksofonistov in ljubiteljev saksofona.
Saksofon ima kovinski trup, ustnik z enojnim trstnim jezičkom in razširjen odmevnik. V nasprotju s klarinetom, ki ima cilindrično cev, je pri saksofonu cev konusna. Način igranja, npr. nastavek, pozicija in gibanje grla, je zaradi omenjene razlike drugačen kot pri klarinetu. Zaradi svoje cilindrične cevi saksofon proizvaja zvok, ki je presenetljivo podoben človeškemu glasu in zelo individualen. Saksofon je dinamičen inštrument. Med vsemi pihali ima največji razpon igranja od tihe do glasne dinamike.

Oddelek
Pihala, trobila in tolkala

Vrsta programa
Za otroke

Starost
9 - 11 let, lahko tudi od 8 let

Trajanje programa
6 + 2 leti

Vpis
Opravlja se preizkus nadarjenosti, 3. teden meseca maja za prihodnje šolsko leto.

Na naši glasbeni šoli se učenci učijo igranja na altovski saksofon, kasneje igrajo v kvartetu ali pihalnem orkestru, kjer pa lahko igrajo tudi sopranski, tenorski ali baritonski saksofon.
Družino saksofonov sestavljajo sopraninski (Es), sopranski (B), altovski (Es), tenorski (B), baritonski (Es) in basovski (B) saksofon. Obstaja tudi nekaj primerkov kontrabasovskega saksofona, vendar se ta v praksi izredno redko uporablja.
Najdražje prodani saksofon je na avkciji leta 1994 dosegel ceno vrtoglavih 144,747 dolarjev. Altovski saksofon, katerega lastnik je bil ameriška jazz legenda Charlie Parker, pa je bil narejen iz plastike.
Saksofon najdemo v številnih glasbenih zvrsteh - v klasični glasbi kot komorni ali solistični inštrument, v pihalnih orkestrih, v jazzu (jazz combo in big bandi) in v sodobni glasbi. Saksofon je zelo priljubljen tudi v popularni glasbi (pop, rock ...).
Navadni trstikovec je rastlina iz katere so narejeni jezički za saksofon in lahko zraste tudi do 10 cm na dan. V zadnjih letih pa se pojavlja tudi vse več jezičkov iz sintetičnih materialov.

Zgodovina saksofona

Saksofon je mlad inštrument. Nastal je šele v obdobju romantike, kar je relativno pozno v primerjavi s časom nastanka drugih inštrumentov. Izumitelj saksofona je bil Antoine-Joseph (kasneje Adolphe) Sax, rojen novembra leta 1814 v Dinantu v Belgiji. Sax je študiral klarinet in flavto na konservatoriju v Bruslju. Očetova strast do ustvarjanja glasbenih instrumentov je močno vplivala tudi nanj in se je tudi sam pričel spogledovati z izumljanjem novih inštrumentov.

Leta 1841 je skladatelju Hectorju Berliozu v Parizu predstavil svoj basovski saksofon, ki je bil uglašen v C. Veliki skladatelj je bil izjemno navdušen nad edinstvenostjo in vsestranskostjo instrumenta. Leto kasneje, 22. junija 1842, je Hector Berlioz v pariški reviji Journal des Debats objavil članek, ki je opisal in predstavil saksofon tudi širši množici.

V začetku 20. stoletja je saksofon našel svoje mesto v zvrsteh glasbe, iz katere sta se razvila jazz in popularna glasba. Saksofon je postal pomemben in nepogrešljiv inštrument pihalnih orkestrov. Svoj status je nenehno krepil in utrjeval v klasični glasbi kot solistični, komorni ali orkestrski inštrument. V simfonični glasbi so mu skladatelji, kot so Maurice Ravel, Sergej Prokofjev, George Gershwin, Leonard Bernstein in še mnogi drugi namenili pomembno solistično vlogo.

Danes najpogosteje uporabljamo altovski, sopranski, tenorski in baritonski saksofon, v ansamblu saksofonov pa tudi sopranino in bass saksofon.

Priporočljiva starost

Za začetek učenja saksofona priporočamo starost od 9 do 11 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se starostna meja lahko zniža na 8 let. Če ima otrok premajhen razpon rok in prstov, mu svetujemo pouk kljunaste flavte za eno leto. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis. Vse to s pridom uporabimo in nadgradimo pri nadaljnjem pouku saksofona.

Predmetnik

 
Nižja stopnja
Višja stopnja
Predmeti
1
2
3
4
5
6
7
8
Klavir
Nauk o glasbi
Solfeggio
Pevski zbor
Orkester
Komorna igra

Trajanje programa

Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč glasbena obdobja od baroka do moderne.

Učenje klavirja traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.

Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre ter pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.

Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.

Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.

Namen in cilji poučevanja

Pri pouku klavirja je v ospredju utrjevanje koncentracije in krepitev glasbenega spomina.

Namen in cilji poučevanja so:

  • prebujanje interesa za glasbo,
  • spoznavanje osnovne tehnike in zakonitosti igranja na klavir,
  • razvoj kognitivnih in fizičnih sposobnosti,
  • razvoj motoričnih spretnosti,
  • spodbujanje ustvarjalnosti in delovnih navad,
  • utrjevanje koncentracije in glasbenega spomina,
  • igranje v skupinah in različnih zasedbah,
  • spodbujanje javnega nastopanja,
  • spodbujanje socialne interakcije in empatije,
  • igranje v skupinah in različnih zasedbah v šoli,
  • oblikovanje odnosa do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.

Materialni stroški šolanja

Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.

Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok

Izposoja inštrumenta

Šola učencem omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta. Učitelji tudi svetujejo, kakšne potrebščine so potrebne za učenje (ustnik, trsteni jezički).

Prispevek za izposojo inštrumenta na leto: 120,00 eur
Prispevek se poravna v dveh obrokih, in sicer v mesecu novembru in marcu.