Tolkala so skupina inštrumentov, v katero spadajo vsa glasbila, ki oddajajo zvok ob udarcu, tresenju ali drgnjenju. Gre za zelo raznoliko skupino po obliki posameznih glasbil kot po načinu igranja. Predstavljajo pestro mednarodno družino in jih najdemo v različnih kulturah po vsem svetu.
Akustično delimo tolkala na idiofone in membranofone. Pri idiofonih zveni snov, iz katere je narejeno glasbilo (npr. triangel, činele, ksilofon …), pri membranofonih pa zvenijo napete opne oz. membrane. Membrane so iz ustrojene kože. Na večino membranofonov igramo s pomočjo palic ali pa z rokami (npr. bonogosi, konge, tamburin …).
Pri pouku učenci spoznajo ksilofon, vibrafon, marimbo, bobnarski set, mali boben, timpane ter ostala mala in orkestrska tolkala.
Glasbeniku, ki igra na tolkalo, rečemo tolkalec.
V prvih treh razredih nižje stopnje učenci vzporedno razvijajo tehniko igranja na malem bobnu, kompletu bobnov in na ksilofonu. V četrtem razredu se učenje razširi na vibrafon, v petem razredu na timpane, v šestem razredu pa na marimbo s tehniko obvladovanja štirih palic.
Večino malih tolkal (triangel, kastanjete, tamburin, činele a due itd.) v času šolanja dodajamo postopoma in jih s pridom uporabljamo pri igranju v komorni skupini in orkestrih. Na koncu nižje stopnje morajo učenci pri izvajanju že kazati tudi razumevanje različnih glasbenih stilov (klasika, jazz …).
Na višji stopnji se pouk zaradi kompleksnosti igranja tolkalnih inštrumentov glede na želje, nadarjenost, potrebe učencev in glasbenega okolja deli na tri skupine:
- Skupina A je namenjena zelo nadarjenim učencem, ki so s poukom tolkal začeli že pred priporočljivo starostjo in lahko tako nadaljujejo s šolanjem do vpisa na umetniško gimnazijo,
- skupina B je namenjena učencem, ki v domačem okolju igrajo v simfoničnih in pihalnih orkestrih ter tako nadaljujejo z razvojem tehničnih prvin in s spoznavanjem orkestrske literature za posamezne tolkalne inštrumente,
- skupina C se deli na dve podskupini: C1 je namenjena učencem, ki želijo nadaljevati intenzivno učenje in igranje idiofonov (ksilofon, marimba, vibrafon …), C2 pa učencem, ki želijo nadaljevati intenzivno učenje in igranje membranofonov (mali boben, komplet bobnov …) in jim tako naknadno omogoča tudi vpis na umetniško gimnazijo, smer jazz. Po presoji pedagoga in želji učenca lahko začnejo tudi z igranjem latinskoameriških tolkal.
Zgodovina tolkal
Izvor tolkalnih inštrumentov sega v začetek zgodovine človeštva, v kameno dobo. Poleg človeškega glasu veljajo za najstarejše inštrumente v zgodovini človeštva. Tolkala različnih oblik, materialov in načinov produciranja zvoka so že zelo zgodaj zasedla pomembno mesto v kultni in ritualni glasbi. V posameznih deželah so se ohranila do današnjih dni.
V času križarskih vojn so si bobni in timpani utrli pot v Evropo, kjer so jih skozi stoletja razvili do oblik, ki jih poznamo danes. Do 19. stoletja je bilo v simfoničnem orkestru le nekaj tolkal. Stalno so bile zastopane samo pavke, preostala tolkala so se priključila pozneje. Med njimi sta bila mali in veliki boben ter gong, nekatera tolkala pa so skladatelji izbirali le priložnostno.
V zadnjem času so tolkalni instrumenti zavzeli pomembno mesto v sodobni glasbi. Izpopolnile so se tehnike igranja nanje, hkrati pa se je število tolkalnih inštrumentov močno razširilo. Ta razvoj postavlja pred tolkalce vedno nove in bolj kompleksne naloge. Obvladati morajo različne tehnike igranja na različne inštrumente, prebrati včasih zapleteno, včasih samo okvirno zapisano notno gradivo, ga občutiti in zaigrati v stilu, ki mu pripada.
Priporočljiva starost
Za začetek učenja priporočamo starost 8 do 10 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se ta starostna meja lahko tudi zniža na 7 let.
Predmetnik
Trajanje programa
Učni program se izvaja po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje tolkal traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.
Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.
Namen in cilji poučevanja
Tolkala so prisotna skoraj v vseh glasbenih zvrsteh. Učenci se lahko kasneje usmerijo in odločijo za določeno smer.
Namen in cilji poučevanja so:
- spoznavanje različnih vrst tolkal,
- spodbujanje ustvarjalnosti in delovnih navad,
- razvoj izvajalskih spretnosti in veščine, potrebne za izvajanje glasbe,
- razvoj natančnih ritmičnih in melodičnih predstav,
- razvoj kognitivnih in fizičnih sposobnosti,
- analitično obvladovanje notnega teksta v kompozicijskem, oblikovnem in stilnem smislu,
- razvoj kritične presoje in vrednotenje obravnavane literature glede ravni umetniške kakovosti,
- spodbujanje javnega nastopanja, socialne interakcije in empatije,
- razvoj glasbene kulture, spodbujanje obiskovanja koncertov,
- pridobivanje veščin za vključevanje v najrazličnejše zasedbe v šoli in širšem okolju.
Materialni stroški šolanja
Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.
Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok
Izposoja inštrumenta
Izposoja tolkal na šoli ni možna. Šola učencem omogoča vadenje nekaterih tolkal na glasbeni šoli v tolkalski učilnici na Vegovi 7. O tem se učenci posvetujejo in dogovorijo s pedagogom na začetku šolskega leta.
