V soboto, 11. maja 2024, se je v dvorani Lucijana Marije Škerjanca na Ižanki odvila Pomladna glasbena matineja.
Na Pomladni glasbeni matineji smo bodočim učencem in njihovim staršem predstavili vse glasbene inštrumente in ples, da se bodo lažje odločili, kaj jih bo v naslednjih letih navduševalo, jim popestrilo šolski vsakdan ter jih čustveno bogatilo.
Image

Petje

Glas je inštrument, ki ga vsi nosimo v sebi.

Pojemo v skupinah, zborih ali sami.

Predstavil se nam je zborček Glasbene pripravnice in Predšolske glasbene vzgoje.

Ples
Pesem telesa

Balet

Beseda balet izhaja iz italijanske besede "ballo", kar pomeni ples.

Njegov začetek sega že v 15. stoletje, ko so na dvorih za razne svečanosti uvedli plesne prireditve.
Image
Image

Sodobni ples

je umetnost 20. stoletja, za katero so značilne sodobne plesne usmeritve.

Na nastopu smo si ogledali ples Pazi, žaba na cesti.

Zgodba govori, da je nekoč živela brezimna žabica, ki se je brezskrbno sprehajala po cesti. Pride mimo prvi avto…preživi, pa drugi avto…preživi.
Uf, ta žabica ima res srečo.

Inštrumenti po glasbenih družinah
Brenkala
Ime za inštrumente s strunami, po katerih ubiramo s prsti - brenkamo

Kitara

Ena izmed najstarejših glasbil, saj so jo poznali že stari Grki in Arabci. Današnjo obliko je dobila v 2. polovici 19. stoletja.

Na vratu ima napete strune po katerih s prsti leve roke izbiramo prave tone, z desnimi pa brenkamo po strunah.

Zvok prihaja iz lesenega trupa.

Image
Image

Harfa

V zgodovini so jo poznali že pred našim štetjem, današnjo obliko pa je dobila v 19. stoletju.

Harfa je brenkalo s pokončnimi strunami. 
Na odru se nam je predstavila manjša - keltska harfa.

Godala

Lesena glasbila s štirimi strunami in lokom, s katerim vlečemo po njih - godemo.
Njihovi trupi so si podobni, razlikujejo se le po velikosti in s tem po višini zvoka.

Violina

Sopransko godalo, ki je imelo sprva tri strune, od leta 1550 pa štiri.

Image
Image

Violončelo

Večje godalo, zato ima nižji zvok od violine.

Kontrabas

Najnižje zveneče godalo.

Image
Pihala

Glasbila, pri katerih se zvok ustvari s pihanjem zraka v ustnik.
Pri tem zračni steber v notranjosti inštrumenta zaniha in ustvari zvok.

Image

Kljunasta flavta

Kljunasta flavta je bila priljubljeno glasbilo v 16. in 17. stoletju.

Je lesena, ima sedem luknjic in zadaj odprtino za prepihovanje in igranje visokih tonov.

Flavta

Sprva so bile lesene, današnjo obliko je flavta dobila leta 1832.

Je edini pihalni inštrument, katerega ustnik samo prislonimo na brado, sapa sama najde pot. Tudi drža je posebna, zato večkrat slišimo izraz prečna flavta.
Image
Image

Oboa

Leseno pihalo z dvojnim trstnim jezičkom, zaradi katerega ima poseben zvok.

Klarinet

Je eden od osnovnih inštrumentov v pihalnih in simfoničnih orkestrih ter nepogrešljiv kot solistični inštrument.

Ima enojni trstni jeziček, kar mu daje značilen zvok.
Image
Image

Saksofon

Nastal je leta 1846, ko ga je izumil Adolf Sax in ga po sebi poimenoval.

Za razliko od ostalih pihal saksofon odlično prilagaja dinamiko zvoka v vseh višinah.

Alt saksofon, ki smo ga spoznali na nastopu, je od saksofonov najpogostejši solistični inštrument.

Fagot

Najnižje zveneče pihalo. Nastal je v 16. stoletju.

Je dolgo, leseno pihalo z dvojnim trstnim jezičkom, ki mu daje svojstven zven.
Image
Inštrumenti s tipkami
Že ime pove, da imajo ti inštrumenti tipke, po katerih udarjamo s prsti.
Image

Klavir

Ime klavir izhaja iz besede "klavis",  kar pomeni tipka.

V notranjosti ima napete strune različnih debelin, po katerih udarjamo s prsti. Nad vsako struno je kladivce, ki ob pritisku prsta udari po struni in naredi zvok.

Harmonika

Inštrument z gubastim mehom.

Ko raztezamo in krčimo, dobimo zvok. S prsti leve roke pritiskamo na gumbe - base, z desnimi pa na tipke, podobne klavirskim.
Image
Tolkala

Skupno ime za inštrumente, na katere udarjamo s palčkami ali metlicami.
Poznamo jih več vrst.

Image

Ksilofon

Tolkalo z lesenimi, podolgovatimi ploščicami, na katere udarjamo s palčkami.

Trobila

Glasbila, katerih ustnik položimo na ustnici in s pomočjo napetosti le-teh ustvarimo zvok. Rečemo, da trobimo, čeprav pihamo.

Trobila so narejena iz plemenite pločevine, pri nekaterih bolj, pri drugih manj zavite, s kotlastim ali lijastim ustnikom in odmevnikom.

Rog

Najstarejše trobilo.

Na začetku so bili narejeni iz živalske roževine, pozneje iz pločevine, alpski rog pa je iz lesa.

Ima lijast ustnik, na zavitem delu ventile za igranje, v odmevniku pa desna roka uravnava višino zvoka in ravnotežje inštrumenta.

Image
Image

Trobenta

Izvira iz starega Egipta.

Po tonskem obsegu je najvišje zveneče trobilo. Ima kotlast ustnik, na trupu tri ventile, ki služijo igranju različno, poleg pravilno, napetih ustnic.

Pozavna

Ima kotlast ustnik. Cev je upognjena dvakrat v obliki črke U.

Zgornji U ima odmevnik, preko katerega prehaja zvok, spodnji pa je gibljiv in služi za igranje različnih tonov.

Današnja oblika pozavne je iz 15. stoletja.

Njeni začetni domovini sta Nemčija (Posaune) in Italija (Trombon).

Image
Image

Tuba

Najnižje zveneče trobilo.

Ima zelo širok, navzgor obrnjen odmevnik in kotlast ustnik.

Nastala je v 19. stoletju, ko so določeni obliki rogov dodali ventile.

Nepogrešljiva je v vseh pihalnih in simfoničnih orkestrih, lepo zveni tudi kot solistični inštrument.

Povezovanje programa:
Suzana Rožmanec

Pri klavirju:
Tim Jančar