Naši diplomanti

Ko omenimo balet, pogosto pomislimo na nekaj prefinjenega, elegantnega in lahkega, a v resnici je za tem veliko truda, dela, odrekanja in discipline. Baletne šole predstavljajo ključni del otroštva vsake profesionalne balerine, kjer se osnovni baletni koraki osvojijo, nato se znanje in tehnika postopoma nadgrajujeta. Pogosto je prvi stik otroka s svetom baleta prav v baletnem studiu, kjer lahko že zelo mladi, komaj pri treh letih, začnejo svojo dolgo in zahtevno pot, polno ljubezni.
Prav zaradi tega, ker je baletni studio prva točka stika otroka z baletom, diplomsko delo raziskuje vse vidike odpiranja in vodenja baletnega studia. Poleg tega odgovarja na vprašanje: Kako odpreti baletni studio in voditi posel, v katerem bodo otroci uživali in iz njega odšli s pridobljenim znanjem?
Diplomsko delo obravnava tudi pomen baleta za otroke in tudi odrasle, poslovni načrt baletnega studia, procese trženja, nabavo opreme, opis različnih pravnih struktur ter naloge baletnega učitelja in lastnika baletnega studia. Poleg tega vsebuje še dva intervjuja z ustanoviteljicama baletnega studia.

Diplomsko delo raziskuje presečišče duhovnosti, plesa in ritualnih praks v kontekstu ženskih izkušenj in ženske duhovnosti. Avtorica raziskuje pomen in pomembnost duhovnosti in svetega plesa v preteklosti in danes, opisuje zgodovino ženskih svetih plesov in obredov ter vlogo žensk pri čaščenju boginj. V diplomskem delu so izpostavljene različne svetovne plešoče boginje. Avtorica se prav tako poglobi tudi v življenja in dela sodobnih plesalk, ki so v 20. stoletju prispevale k postopni oživitvi svetih plesov, kot so Isadora Duncan, Ruth St. Denis, Martha Graham, Mata Hari in Miriam Peretz, ki tudi v 21. stoletju ohranja svete in obredne plese ter jih prenaša na oder. Poleg tega diplomsko delo raziskuje in natančno opisuje različne vrste svetih in obrednih plesov. Obravnava tudi temo uporabe svetih plesov v uprizoritvenih umetnostih in razpravlja o tem, kako lahko te prakse povežejo različne svetovne kulture in tradicije.

Teoretični del je podkrepljen s praktičnim, kjer avtorica predstavlja svojo originalno koreografijo svetega oz. obrednega plesa z naslovom »The Way Knows The Way«.

Pričujoče diplomsko delo je teoretične narave. V prvem delu smo predstavili različne izsledke o naravi, izvorih in znakih anksioznosti ter o prepoznavanju stresne obremenjenosti in anksioznosti pri otrocih. Posebno pozornost smo namenili socialnim dejavnikom razvoja anksioznosti, kot so družina, vrstniki in šolsko okolje. Pri razlagah anksioznosti smo se osredotočili na separacijsko in izvajalsko anksioznost, ki v okolju plesnega pouka za otroke najpogosteje prihajata do izraza.

V drugem delu naloge smo se osredotočili na uravnavanje stresnega doživljanja, s poudarkom na plesu kot varovalnem mehanizmu. Predstavili smo uporabne tehnike vizualizacije in sproščanja, ki ugodno delujejo na zmanjševanje zaskrbljenosti in tesnobnosti pri otrocih pred nastopom in med njim. Prikazali smo vlogo učitelja pri razvoju občutka lastne vrednosti in zmožnosti samoregulacije pri otrocih ter osvetlili pomen dobre seznanjenosti plesnega učitelja z mehanizmi doživljanja in izražanja strahu in tesnobe ter s tehnikami uravnavanja le-teh. Med pomembne dejavnike uravnavanja anksioznosti pri otrocih sodijo robustne sheme o sebi in svojih nalogah ter dobra seznanjenost s strukturo nastopa, poznavanje telesnih in vedenjskih znakov stresa, njihova pozitivna interpretacija, usmerjenost v obvladovanje namesto v tekmovanje ali varovanje ter izurjenost v tehnikah sproščanja. Izhajajoč iz ugotovitev o prepoznavanju in zmanjševanju anksioznosti, smo v zaključnem delu naloge predstavili več krajših vaj vizualizacije, sproščanja, zavedanja in umirjanja lastnih misli ter uravnavanja fizioloških sprememb, ki jih je moč vključiti v pouk plesa za otroke.

Diplomska naloga ima dva dela, praktičnega in teoretičnega. Kot metodo dela sem poleg arhivskega popisovanja uporabila tudi trinajst strukturiranih intervjujev z učenci in baletnimi pedagogi, povezanimi z današnjim KGBL.

V praktičnem delu je bila uporabljena metodologija sistematičnega dela na arhivu današnjega KGBL, kar je omogočilo izdelavo poenotene baze podatkov vseh učencev ter baletnih pedagogov na nižji in srednji stopnji baletnega šolanja od šolskega leta 1948/49 do 2019/20. Prvi rezultat diplomskega dela so tako poimenski seznam baletnih pedagogov in podatki o številu vpisanih po letih ter številu tistih, ki so med leti 1948 in 2020 zaključili šolanje na nižji in srednji baletni šoli. Podatki o številu vseh učencev so predstavljeni v obliki tabel in grafikonov. Predstavljene so tudi javne produkcije skozi zgodovino učencev baleta na današnjem KGBL.

Teoretični del vsebuje predstavitev pogovorov z baletniki in analizo dejavnikov, ki vplivajo na uspešen zaključek šolanja baletnih učencev. To je privedlo tudi do drugega rezultata diplomske naloge: razprave o pojmu samopodobe baletnega pedagoga.

Klasični balet je plesna zvrst z dolgo tradicijo in natančno določeno tehniko, zato se je v njegovi zgodovini za baletne plesalce izoblikoval tudi določen telesni ideal. Nekatere od teh telesnih lastnosti so nujne za razvoj pravilne tehnike, prinašajo pa lahko tudi tveganja za poškodbe. Vloga baletnih pedagogov je prenašanje znanja iz funkcionalne anatomije in biomehanike na svoje učence, da le-ti lahko optimalno izkoristijo svoje telesne lastnosti. Delovanje preko anatomskih zmožnosti povzroča napake v tehniki in kronične poškodbe, ki lahko v najslabšem primeru končajo profesionalno kariero. Pomembno se je zavedati, da so dobre telesne predispozicije le osnova za razvoj plesalca, zato jim ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Profesionalni plesalci poleg primernega telesa potrebujejo tudi veliko mero talenta za izraznost, muzikalnost in plesnost, najpomembnejše pa je redno in pravilno delo ter dobro poznavanje telesa in njegovega delovanja.

Namen tega diplomskega dela je s pregledom literature ugotoviti in opisati, katere telesne lastnosti so bistvene za klasični balet in od česa so odvisne. Za bolj poglobljeno razumevanje in razlago bomo k raziskovanju potrebe po posameznih telesnih lastnostih pristopili z anatomskega vidika. Skušali bomo ugotoviti, ali določene anatomske lastnosti prinašajo večje tveganje za poškodbe in kakšna je lahko preventiva. Opisali bomo potek sprejemnega preizkusa v baletno šolo in pregled telesnih predispozicij. Opredelili bomo telesne lastnosti, ki se jih da izboljšati in navedli še druge lastnosti, ki vplivajo na uspeh baletnega plesalca.

Diplomsko delo je zasnovano v video obliki, ki si ga lahko ogledate kot kratke video izseke po posameznih temah.

Cilj diplomske naloge je seznaniti gledalca s ključnimi področji in zanimivostmi baletne umetnosti, s poudarkom na šolanju baletnega plesalca. Diplomska naloga razlaga potek šolanja baletnega plesalca. Na osnovi analize izbrane literature in video posnetkov ter primerjanja različnih praks, so sestavljena izhodišča in vprašanja in na njihovi osnovi zbrana mnenja slovenskih strokovnjakov. Vsebina je razdeljena v pet sklopov, ki so povezani s strokovnim delom profesorjev Višje baletne šole. O zgodovini baletne umetnosti in njenem razvoju govori dr. Henrik Neubauer, vadbo baleta in baletnega izobraževalnega sistema v Sloveniji predstavita Matej Selan in Tanja Pavlič, o anatomiji in zdravju spregovori Senja Trstenjak in pomen psihologije v baletu oriše Alenka Tomc.